Greek Jewish leaders campaign for equal rights

Od @an Kohen vo Atina 22-ri Maj 2006 god.

read this page in English | read this page in Greek

ATINA (EJP) Pretsedatelot na Gr~kata Evrejska zaednica ja povika gr~kata vlada da ja podr`i evrejskata zaednica kako {to i vpro~em gi podr`uva i hristijanskata i muslimanskata zaednica.

Mojsej Konstantinis, pretsedatel na Centralniot Evrejski Odbor na Grcija izjavi deka bara od vladata da gi pla}a lokalnite rabini, kako {to gi pla}a i hristijanskite sve{tenici i muslimanskite imami.

Nie veruvame deka rabinite treba da bidat pla}ani od gr~kata Vlada, bidej}i i sledbenicite na evrejskata religija se lojalni gra|ani koi pla}aat danoci vo Grcija, re~e Konstantinis za EJP.

Drugo pra{awe koe be{e izneseno e vo vrska so toa deka zaednicata treba da obezbedi dozvola od regionalniot visok pravoslaven sve{tenik, Mitropolitot, za da i bide dozvoleno da izgradi nova sinagoga. Ovoj zakon e donesen vo 1936 god. za vreme na diktaturata na Metaksa i zatoa Konstantinis izjavi deka istiot Evrejskata zaednica vo Grcija go smeta za nekorekten i zastaren.

Veruvame deka zakonot treba da bide preispitan bidej}i Mitropolitot ne bi trebalo da ima jurisdikcija nad funkcionalni pra{awa {to se odnesuvaat na drugite religii.

Visok pretstavnik na gr~kite evrei izjavi: Se razbira deka tie nema da odgovorat. I jas bi go napravil istoto da sum na nivno mesto.

I pokraj ovie zagri`uva~ki najavi, Konstantinis istakna deka Evreite odsekoga{ u`ivale potpolna religiozna sloboda vo Grcija.

Everite vo Grcija ne se sre}avaat so problemi {to se odnesuva do praktikuvaweto na nivnite religiozni prava spored ustavno utvrdenite principi na sloboda na religijata, re~e toj.

Denes vo Grcija ima 13 sinagogi od koi samo vo tri od niv se odr`uva redovna slu`ba, i toa vo Atina, Solun i Larisa.

Evrejskite zaednici niz Grcija se odgovorni za rakovodewe i za{tita na sinagogite kako i za pla}awe na rabinite bilo doma{ni ili pokaneti od stranstvo. Pove}eto sinagogi se od golemo istorisko i arhitektonsko zna~ewe. Tro{ocite za nivnoto odr`uvawe se pokrivaat od lokalnite evrejski zaednici ili od strana na Gr~kata Evrejska Zaednica.

Kako i sinagogite, evrejskite grobi{ta funkcioniraat vo site aktivni zaednici. Iako mnogu od niv se nao|aat na parceli koi pripa|aat na zaednicite, vo nekoi slu~ai tie se nao|aat na del od op{tinskite grobi{ta.

GEZ isto taka pla}a za prezervacija na odreden broj na ruinirani i zatvoreni evrejski grobi{ta koi se nao|aat niz cela Grcija. Niv gi ima vo Drama, Kavala, Ksanti i Kos kade evrejskite zaednici bea uni{teni za vreme na Holokaustot.

Vo post-voeniot period, koga gr~kite evrejski lideri bea fokusirani na pomagawe i rehabilitacija na pre`iveanite od holokaustot i vo psvtorno vospostavuvawe na evrejskite zaednici, bea zagubeni mnogu grobi{ta.

Najpoznat e primerot so porane{nite evrejski grobi{ta vo Solun koi i pripa|aa na pogolemiot del od evrejskata populacija.

Posle vojnata Aristoteloviot univerzitet vo Solun be{e izgraden na taa lokacija. Pogolemiot del od nadgrobnite spomenici bea iskoristeni za zgradite a i nema{e razbirawe za pravata na evrejskata zaednica vo Solun.